|
Sreda, 14 Oktober 2009 15:28 |
Vas muči zaskrbljenost?
Stalna, vsakodnevna? Že dolga leta, kot mene?
Potem upam, da boste v naslednjem prispevku našli kaj koristnega zase, kakšno pomoč.
Pred leti sta mi v knjižnici prišli v roke knjigi Zdaj in Živeti v sedanjem trenutku. Pograbil sem ju, saj sta mi po naslovu dali upanje, da bom rešil problem, s katerim se ubadam že vse življenje. Ker ne znam živeti zdaj, ampak ves čas živim v preteklosti ali prihodnosti. In to je grozno obremenjujoče. Vsako minuto je prisoten strah. Pred prihodnostjo. Strah, kako bom.
Z navdušenjem sem prebral obe knjigi, podčrtaval. Zastavil sem si cilj, da se bom naučil živeti brez misli, da si bom znal sprazniti glavo, ko bo to potrebno. Se znebil neprestanih skrbi, ki mi rojijo po glavi. Na žalost pa kljub želji in upanju nisem vedel, kako naj to dosežem. Po kateri poti naj grem, kam naj se obrnem.
Ni mi uspelo. Knjigi sta za moj okus preveč duhovni, pišeta o abstraktnih stvareh. Jaz pa sem potreboval odgovore na konkretna vprašanja. Konkretna navodila, kuharske recepte, kot včasih pravim. Nisem znal začutiti osvoboditve svojega uma.
|
|
Več ...
|
|
|
Sreda, 24 Junij 2009 14:55 |
|
V zadnjem času precej razmišljam o tem, ali in kako bom uspel svoja zlata sinova vzgajati, voditi proti življenju. Vzgajati tako, da bosta zrasla v dobra, samozavestna človeka, ki bosta vedela, katere so njune vrednote in cilji. Razlog za to razmišljanje je tudi v tem, da sam nisem nikoli imel nobenih vrednot in ciljev. Sploh nisem vedel, da obstajajo, da jih je za polno življenje treba imeti. Saj drugače ne veš, kdo si in kam greš. In povsod, kjer si ti ni v redu. Jaz na žalost šele zdaj spoznavam, kaj so moje vrednote, postavljam cilje. Vendar se ne obremenjujem preveč, ker je to tako pozno. Raje se veselim prihodnosti. No, v zvezi z vzgojo mojih otrok me je zadnjič prešinila ena zanimiva in vesela misel. Kar naenkrat sem dobil občutek, da sta oba sinova v taki fazi, toliko zrela, da ju bom lahko vzgojil v taka človeka, kot mislim, da morata biti. Pri sebi pa sem tudi začutil, da imam interes, željo, moč in znanje, da to uresničim. Prav rekel sem si: "Karkoli se zgodi, vem, da sem to zmožen". |
|
Več ...
|
|
Sreda, 18 Februar 2009 21:15 |
Dragi obiskovalci, ne boste mogl verjamet, jest tut težko. Ampak, danes je za mano dan, ko si lahko rečem: “Danes sem bil pa produktiven in sem zadovoljen s tem, kar sem naredil. In tudi, če danes ne naredim nobene stvari več in grem direkt posteljo ali pa gledat v luft, bom še vedno zadovoljen”. To se mi zgodi zelo redko. Ne spomnim se sploh več, da bi imel že kdaj tak občutek. Ampak, res je fajn. In veselim se jutrišnjega dne, ko bom lahko nadaljeval. No, na žalost me danes čaka še čiščenje stanovanja, ker je vse zasvinjano. Ampak, mogoče se mi pa ne bo dalo in bom počival na lovorikah od današnjega dne. Vem pa, da bom še vedno zadovoljen.
V glavnem, stvari gredo na boljše. Prav res mi pomaga, da se učim, povzemam stvari od ljudi, ki so bili že pred mano v podobnem položaju. Veliko zaslugo pri vsem ima vsekakor menjava službe. Zdi se mi, da je največja pridobitev menjave spoznanje, da se moram in hočem učiti, izobraževati. In da si s tem lahko boljši. V službi in posledično tudi osebnostno. In osebnostno in posledično tudi v službi.
Čisto drugače je kot v tisti firmi na A. Kot je rekel moj dober prijatelj: “Če bi šli ljudje od tam ven, bi bili kot opice, ki jih po dolgem času spustiš iz kletke”. Ne bi se znali obrniti, obnašati v realnem svetu. Kako se strinjam z njim. Čisto točno je zadel.
Prav veselim se, juhu. Grem delat. Ajde.
|
Najbogatejši ni, kdor največ ima, temveč tisti, ki najmanj potrebuje.Avtor: ne vem. |
|
Ne morem si kaj, da ne bi napisal velike pohvale svoji terapevtki Vesni. Res mi zelo pomaga premagovati težave, s katerimi se spopadam.
Njena strokovnost je velika, čeprav ne izstopa posebej in se je na prvi pogled sploh ne opazi. Med terapijo me namreč vodi tako, da ji popolnoma zaupam.
Veliko mi pomeni tudi to, da ne uporablja samo znanj, ki jih je pridobila med izobraževanjem, temveč tudi svoje bogate življenjske izkušnje. S tem mi velikokrat vzbuja dodatno upanje in zaupanje, ko mi reče: "Gospod Roman, verjemite mi, vse bo v redu. Tudi sama sem šla čez to."
Vsekakor priporočam! Če želite na njeno stran, kliknite tukaj. Več o mojem razmišljanju o terapevtih najdete tukaj. |
|
|
|
|
<< Začetek < Prejšnja 1 2 Naslednja > Konec >>
|
|
Stran 1 od 2 |
