Afirmacija – SSKJ pravi o njej takole: afirmacija -e ž (a) - uveljavitev, utrditev, potrditev;
Disciplina in vztrajnost ponavljanja pa njeno vsebino spreminjata v zavestno izbrano izhodišče našega odzivanja, delovanja in dojemanja sebe in okolice.

Že pred letom mi je znanka z messengerja poslala posnetek Louise Hay – 101 Powerful Thoughts (Afirmations). Takrat sem prvič slišal za Louise Hay in se s tem nisem več ukvarjal, saj sem imel takrat v igri knjigi Zdaj in Živeti v sedanjem trenutku, ki sta se mi zdeli vse kar potrebujem v življenju. Vedel sem samo, da je verjetno nekaj dobrega, saj to znanko nekako cenim glede duhovnosti in osebne rasti, čeprav je ne poznam dobro.

V zadnjem letu se mi je v življenju zgodilo nekaj res velikih stvari. Vendar pa o tem kje drugje. Zgodila se mi je tudi stvar, po kateri se sedaj počasi pobiram in mi je še enkrat dala vedeti, da naj si uredim življenje, drugače bo šlo vse u tri krasne. Moje življenje in še koga drugega.

Iščem vse načine, da bi se pobral, se znebil občutkov in čustev, ki me ubijajo. In si uredil življenje. Hudo je, ker ne vem, kaj to sploh pomeni. Urediti si življenje.
Nekega sobotnega jutra sem v paniki in grozi prišel do spoznanja, da si moram priskrbeti strokovno pomoč. In začel sem hoditi k psihoterapevtki, kar sem do tedaj zavračal.

Toliko samo na kratko. Tukaj sem želel pisati o afirmacijah. O svojih izkušnjah, ki jih imam z njimi. Še pred časom me v bistvu sploh niso niti toliko zanimale, da bi si vzel malo časa in si pobliže pogledal zakaj gre. Vedel sem samo, da si nekaj pozitivnega govoriš.

Pa mi je ne dolgo nazaj v roke prišla knjiga Louise Hay »Življenje je tvoje«. Lahko se kar vidim, kako so se mi zasvetile oči. Z največjih veseljem in pričakovanji sem jo sprejel in jo začel brati. Imel sem srečo, saj sem ravno v tistem času odšel na dopust in sem jo lahko še kar v miru prebral. Prebral sem jo šele enkrat in ker gre za zahtevno tematiko, se pač spomnim in so mi jasne samo nekatere malenkosti. Kot naprimer to, da afirmacije in pozitivne misli res delujejo. Da si moram dopovedati to, česa si do sedaj v življenju nisem. Namreč, da sem v redu in da se imam rad. Da se cenim, da si zaslužim živeti kakovostno življenje. Da sem zagotovo enakovreden drugim. Da drži, da imam milijon stvari, ki si jih želim urediti v življenju. Vendar pa so tudi stvari, ki jih delam dobro in zaradi katerih se moram ceniti, si povedati, da so in da sem sposoben urediti tudi vse ostale stvari. Najprej sem namesto zadnje besedne zveze napisal: »da se bo zagotovo vse uredilo«. Pa sem raje spremenil. Prvič, ker se mi zdi pasiv zelo grd, drugič pa, ker ne mislim, da se bo kaj samo uredilo. Uredil bom jaz. Če si bom dovolj želel.

V glavnem poskušam verjeti v pozitivne misli, afirmacije. Poleg tega pa poskušam ceniti stvari, ki jih imam, ki so pozitivne. Tako se poskušam, kadar se spomnim, zahvaliti, da se zjutraj zbudim, da lahko uživam hrano, da imam avto, s katerim se prevažam, da imam okoli sebe ljudi, ki me imajo radi in podobno. Nisem navajen tega, zato mi je včasih vse skupaj čudno. Vendar verjamem, da si tega ni izmislila ravno Louise Hay in da je na svetu še milijone ljudi, ki jim tudi tak pristop pomaga živeti boljše življenje. Vem, da se tega ne smem oprijeti kot pijanec plota, vendar sem prepričan, da je to še en korak na poti napredka. In da pozitivne misli in mišljenje zagotovo pomagajo.
Že nekaj časa imam prakso, da si, ko se z avtom pripreljem na parkirišče, rečem:« zagotovo je tukaj kakšno prosto mesto tudi zame«. In skoraj vedno tudi je!

Včeraj sem se o afirmacijah pogovarjal s svojo terapevtko. Njeno mnenje je, da so sicer afirmacije v redu, vendar je treba stvari urediti v osnovi. Da ne moreš kar začeti sadit rožc, če nimaš pripravljene zemlje, če raste polno plevela, če je namesto rodovitne zemlje samo kamenje. Najprej je treba pripraviti zemljo, da lahko potem kaj raste gor. S tem se strinjam. Ne moreš se počutiti dobro samo s pozitivnimi afirmacijami, če ne rešuješ težav, ki ti povzročajo slabo počutje. Namenoma sem napisal rešuješ, ker vseh pač ni mogoče rešiti. Nekatere sprejmeš kot del svojega življenja in živiš z njimi. Tudi to je rešitev. Vsekakor pa mislim, da je pozitivno razmišljanje v redu oz., da te neprestano negativno življenje obremenjuje, zatira in povzroča slabo počutje.

To sem dojel tudi iz filma The Secret, ki mi ga je tudi priporočila znanka. Nisem še pogledal celegam vendar se mi zdi, da je sporočilo filma, da privlačimo tisto, kar mislimo. Če razmišljamo, da se nam bo zgodilo nekaj slabega, se nam tudi v resnici bo, ker to pač privlačimo. In obratno. Če mislimo pozitivno, privlačimo pozitivne stvari, dogodke in ljudi. Bom napisal kaj več, ko pogledam celoten film.

Za zdaj pa nekaj afirmacij, ki jih trenutno uporabljam:

Cenim se.

Roman, čudovit si in rad te imam.

Imam čudovito življenje, polno ljubezni.

Ljudje me imajo radi.

Imam čudovito službo, v kateri sem uspešen.

Pridno delam in dobro zaslužim.

Sem prijazen do sebe in drugih.

Rad imam ljudi.

Rad se pogovarjam in družim z ljudmi.

Cenim se.

Pri teh afirmacijah se enostavno držim tistega, kar si želim, da bi prišlo v moje življenje. Verjamem, da če si bom dovolj močno želel, da se bo tudi zgodilo. Predvsem pa mislim, da bom jaz dobil znanje in moć, da bom lahko to naredil. Pri vsaki afirmaciji se poskušam spomniti tudi stvari, ki potrdijo, da to, kar si rečem drži. Naprimer, ko si rečem, da imam čudovito življenje, polno ljubezni, se spomnim ljudi, ki me imajo res radi, ki jih je nekaj, pa tudi stvari, ki se mi v dnevu zgodijo in bi se jih moral veseliti ter  biti zanje hvaležen. Do sedaj so se mi zdele kar nekako samoumevne. Pa niso. Žal to velikokrat spoznamo, ko nekaj izgubimo. Poskušam biti hvaležen za stvari, ki jih imam, ki se mi zgodijo. Tako se spomnim, da so, da jih imam.

Če ima kdo kakršnekoli izkušnje z afirmacijami, bom zelo vesel, če jih bo delil z mano.

Lepo se imejte!