Lepega pomladnega dne, je moj kolega, Pozitivc, na spletu napisal, kako se je odločil, da ne bo razmišljal o ničemer. Taka odločitev je vsekakor zanimiva, pa ne zato, ker razmišljati o ničemer ves ljubi dan verjetno vodi v izumrtje, pač pa zaradi preprostega dejstva, da je težko razmišljati o ničemer. In še pred odločitvijo se vprašati, zakaj bi razmišljal o ničemer.

Ob pogovoru sem si ustvaril predstavo, da želja izvira iz življenjskega principa TUKAJ – ZDAJ, ko se zavestno odločiš, da ne boš razmišljal o preteklih stvareh, ki ne spreminjajo ničesar, niti ne spekuliraš o prihodnosti, pač pa le narediš TUKAJ in ZDAJ najboljše kar lahko narediš v TEM trenutku. Ali kakor je rekla Sončni Vzhod: preteklost je preteklost, prihodnost se še zgodi, sedanjost pa je DARILO, ki ga zagrabi z obema rokama in ga izkoristi kolikor je najbolje mogoče. Present is a present, torej.

Ker tudi mene bremeni peza in skrb, ki jih imam zaradi neplačanih položnic (Karma in dharma, dobesedno), si v praksi dovoljujem drugačno distrakcijo – sem pravi dedec in berem avtomobilske revije. Vem vse o avtomobilih, katerih si ne bom nikoli kupil. Vem, da se sliši trapasto, ampak poznam ljudi, ki radi berejo o potovanjih, lepih oblekah, pa še bi se našlo. Ali nista tudi Oprah Show (o skrbeh drugih ljudi) in Esmeralda (…je spregledala!) svojevrstni distrakciji, ki nas odvrneta od premišljevanja o vsakodnevnih skrbeh?

No, razmišljati o ničemer, o plosku ene roke in služenju VseVišnjemu pa so napredne metode, ki niso le distrakcija, pač pa služijo nekemu cilju.

Sam sem se z eno od oblik meditacije srečal pred davnimi leti v obliki 'gama' meditacije (globinske meditacije), ki ga je organizirala Duhovna Univerza v Ljubljani. Podobna zadeva je 'TM' (transcendentalna) meditacija, so pa še druge oblike in zvrsti. Star leksikon Cankarjeve založbe uči, da je meditacija globoko razmišljanje. Prerok Mohamed je v religioznem globokem razmišljanju zaslišal Allahovo besedo in spoznal boga Allaha ter postal njegov glasnik. Globinska meditacija, s katero pa sem imel opravka, pa je za cilj imela ravno priti na stopnjo, kjer se konča razmišljanje in kjer si sam s sabo oziroma s svojim srcem. Da v meditaciji prideš do te stopnje, pa ni dovolj le, da prenehaš misliti. Se ne da.

Začetek vsega je vdih. Vdihu sledi izdih. Vdih. Izdih. Preproste stvari. A pomembne. Najpomembnejše. Koncentracija na vdih. In izdih. Pravilno dihanje gre do pleksusa solaris, kjer je srce, kjer je duša. Misleč na vdih. In izdih. Smo se v meditaciji odpravili na potovanje po lastnem telesu. Menim, da to za samo meditacijo ni bilo prav pomembno, dobro pa je, da ozavestiš vsako točko na telesu in spotoma odkriješ kakšne vozličke, za katere še veš ne. Pot od temenske čakre, preko obraza, ramen, rok, prsi, raznih trebušnih in hrbtnih čaker, nog…do stopal… in nazaj, do temena.

In spet dihanje. Vdih. In izdih. In ko si projiciraš dihanje, se premakneš na temensko čakro in si projiciraš dihanje do srca. V pleksusu. Iz preproste misli….. v stanje brez misli. Ko prideš v srce in mantraš. In si tam. In čutiš le srečo…. in ne čutiš nič. Vse je dobro.

V tej fazi bi izkušen jogi ali brahman, ali pač nekdo, ki se je to naučil, lahko šel naprej. Na primer ven iz telesa (obstaja neka tehnika vijačenja or sth.). Sam do te stopnje v tem življenju še nisem prišel.

Vrnil sem se v misel na izdih. In vdih. In se postopoma vrnil v sobo, kjer smo sedeli z drugimi.

Meditacija je namenjena prebujenim dušam, ki so odprte za duhovno energijo. Praktične koristi so v zmanjševanju stresa in povečanju sreče. Slabosti postopka pa so v tem, da vzame nekaj časa.

Avtor: Znt