Podri tisto steno odpora v sebi, ob katero nenehno zadevajo reči, "ki se ne bi smele zgoditi", in naj gre vse skozi tebe. Sprejmi stvari take, kot so. Ne upiraj se jim in lažje boš funkcioniral.

Naj ti preide v navado, da se nenehno sprašuješ: Kaj se ta trenutek dogaja v meni? To vprašanje te bo vodilo v pravo smer. Vendar nikar ničesar ne razčlenjuj; samo opazuj. Usmeri pozornost v svojo notranjost.

Mnogi med nami živimo tako, da smo nekakšni sužnji svojega uma. Razmišljanje je postalo za nas nekaj obveznega. Preprosto ne moremo nehati razmišljati. Nenehni miselni hrup nam preprečuje, da bi dosegli notranjo umirjenost, da bi lahko dosegli stanje brez misli, ko ne bi mislili na nič, popolnoma nič.

Um je sijajno orodje, če ga uporabljamo pravilno. Žal pa se nam dogaja, da bi mi uporabljali njega, on uporablja nas. Prepričani smo, da smo mi sami naš um. Pa nismo. Moramo se ga naučiti odklopit.

Kako se osvoboditi izpod jarma uma

- prisluhni glasu, ki govori v tvoji glavi. Opazuj ga in bodi priča njegovim besedam.
- pri tem bodi nepristranski. Ne presojaj ali obsojaj tega, kar slišiš.

Kar naenkrat opaziš: tam je glas in tu sem jaz, ki ga poslušam in opazujem.

Vedno bolj ugotavljam, kako pomembno je za resnično sprostitev prekiniti miselni tok, ki se nam vseskozi podi po glavi. Se mi zdi, da sem v knjigi Zdaj dobil potrditev tega, kar že leta poskušam. Namreč da bi znal odklopiti. Še nikoli ni mi to uspelo. Lahko sem se telesno umiril, vendar je um še vedno deloval, včasih še bolj intenzivno. G. Tolle v knjigi daje navodila kako prekiniti miselni tok. Na začetku samo za trenutek, z vadbo pa se te miselne vrzeli daljšajo. Samo trenirati je treba. Na dva načina. Ali opazovati, kaj dela um ali pa da tok prekineš tako, da zavestno osredotočiš na stvar, ki jo počneš v danem trenutku. Npr. umivanje rok. Da zavestno opazuješ vsak gib.